Predlogov in Teme

Izobraževanje: celovito, primerno za prihodnost in enako: Plenarna skupščina predlaga usklajevanje izobraževalnih programov EU ob upoštevanju nacionalnih in lokalnih vsebin. Zagotoviti je treba enakovrednost diplom in priznavanje poklicnih diplom, neformalnega učenja in učnih obdobij v tujini, tudi s potrjenimi minimalnimi standardi za osnovne predmete. Državljane je treba prek skupnega modula državljanske vzgoje izobraževati o demokraciji, vrednotah in zgodovini EU. Namenska organizacija EU mora usklajevati tečaje medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, da bi se spoprijeli z lažnimi novicami. Učni načrti morajo vključevati mehke veščine, kot so poslušanje in dialog, odpornost, samostojno učenje ter usmerjenost v rezultate.

Vse bi bilo treba podučiti o okoljski trajnostni in njeni povezavi z zdravjem, pri čemer bi morala biotska raznovrstnost postati obvezna tema. Podpreti bi bilo treba usposabljanje učiteljev na področju ustvarjalnih in najsodobnejših metod poučevanja. Da bi zadovoljili izobraževalne potrebe vseh otrok, je treba dati prednost dostopu do strojne opreme in širokopasovne povezljivosti. Uvesti bi bilo treba skupno učno gradivo EU, npr. na področju podnebnih sprememb, trajnostnosti in digitalizacije.

Mladi: podpora v poklicnem življenju, socialna zaščita ter ocena učinka zakonodaje EU z vidika mladih: Mladi bi morali biti bolj vključeni v odločanje, npr. prek državljanskih forumov z otroki, starimi od 10 do 16 let. Evropski predstavniki bi se lahko obiskali šolarje v šolah, medtem ko bi bilo treba oceno učinka zakonodaje EU z vidika mladih uporabiti za vso novo zakonodajo in politike EU. Glasovanje na volitvah v Evropski parlament bi lahko razširili na mlade od 16. leta, nacionalne stranke pa bi morale na evropske volilne liste uvrstiti mlajše kandidate. Učenci (12 let in starejši) morajo imeti možnost, da v okviru formalnega izobraževanja sodelujejo pri opazovalnih obiskih v profitnih in neprofitnih organizacijah. Več financiranja EU v okviru instrumenta NextGenerationEU bi bilo treba nameniti evropskemu jamstvu za mlade. Pripravništva in delovna mesta mladih morajo biti pravično plačana, odpraviti je treba minimalne plače mladih in prepovedati neplačana pripravništva zunaj formalnega izobraževanja.

Mladim bi bilo treba zagotoviti dostop do socialne zaščite in cenovno dostopnih stanovanj ter preprečiti beg možganov s pomočjo sredstev EU. Podrobni načrti za mlade v primeru kriz (npr. zdravstvene krize ali vojne) bi morali čim bolj zmanjšati vpliv na študij mladih, njihovo delo in duševno dobro počutje.

Kultura: promoviranje identitete EU in krepitev raznolikosti: Okrepiti bi bilo treba kulturo izmenjave, evropsko identiteto in evropsko raznolikost. Potovanje in poklicno mobilnost bi bilo treba razširiti na lokalne predstavnike, možnosti za izmenjavo pa bi morale biti dostopne vsem. Razmisliti bi bilo treba o novih elementih v obstoječih programih EU za izmenjavo in mobilnost (kot so civilna služba v okviru Evropske solidarnostne enote in kulturne izkaznice v okviru pobude DiscoverEU). Več pozornosti je treba nameniti večjezičnosti že od zgodnjega otroštva, manjšinske in regionalne jezike pa bi bilo treba bolje zaščititi prek imenovane institucije EU za spodbujanje jezikovne raznolikosti. Obvezno bi moralo biti znanje drugega jezika EU, ki bi se začel poučevati v osnovni šoli, poučevanje jezika sosednje države EU na čezmejnih območjih in določena potrjena raven znanja angleščine.

Dan Evrope (9. maj) bi moral postati vseevropski državni praznik, uvesti bi bilo treba pobude za varstvo in praznovanje evropske kulturne dediščine, kulturna delavce pa bi bilo treba zaščititi s pravom EU, zlasti v primeru morebitnih prihodnjih kriz.

Šport: zagotavljanje zdravega življenja, spodbujanje raznolikosti, krepitev evropske identitete: Šport v EU bi moral prispevati k varovanju vrednot EU (enakost spolov, pravičnost in vključenost), zdravemu življenjskemu slogu in zdravemu staranju ter k praznovanju evropske raznolikosti. Več pozornosti in podpore bi bilo treba nameniti lokalnemu in tradicionalnemu športu ter rekreativnemu športu. Predlaga tudi uporabo športa kot orodja za predstavitev evropske identitete, in sicer z organizacijo več športnih dogodkov znotraj EU, ustanovitvijo športnih ekip EU in prikazovanjem simbolov EU na športnih prireditvah.