Predlogov in Teme

Predlogov
• Dostop do digitalne infrastrukture
• Digitalna pismenost in veščine za opolnomočenje ljudi
• Varna in zaupanja vredna digitalna družba - kibernetska varnost in dezinformacije
• Varna in zaupanja vredna digitalna družba - varstvo podatkov
• Digitalne inovacije za krepitev socialnega in trajnostnega gospodarstva

Vsi Evropejci bi morali imeti dostop do digitalnih rešitev: Enak dostop do interneta je temeljna pravica vsakega evropskega državljana. Plenarna skupščina Konference meni, da so naložbe v visokokakovostno in inovativno evropsko digitalno infrastrukturo podlaga za uspešno digitalno preobrazbo. To vključuje zagotavljanje hitrega, cenovno ugodnega, varnega in stabilnega dostopa do interneta povsod v EU ter razvoj omrežij 5G in 6G. EU mora preprečiti vezanost na ponudnika in zagotoviti, da imajo vsi v praksi dostop do interneta in strojne opreme. Evropske digitalne storitve bi morale postati interoperabilne in si prizadevati za trajnostne zelene rešitve.

Digitalna znanja in spretnosti so ključna za uspešno digitalno preobrazbo: V predlogih je poudarjeno, da mora EU zagotoviti, da bodo lahko imeli vsi evropski državljani iz vseh starostnih skupin koristi od digitalizacije, tako da se jim omogoči dostop do potrebnih digitalnih znanj in spretnosti ter priložnosti, vključno z zagotavljanjem dostopa do formalne in neformalne digitalne pismenosti ter usposabljanja in izobraževanja o znanjih in spretnostih. Plenarna skupščina predlaga oblikovanje standardnih programov in učnih načrtov na ravni EU v zvezi s tveganji in priložnostmi interneta, spletnimi pravicami uporabnikov in spletnim bontonom. Dodatno certificiranje EU v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi bi mladim pomagalo pri njihovi prihodnji poklicni poti. Predlagani ukrepi vključujejo tudi razvoj več pobud za usposabljanje za preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, da bi ostali konkurenčni na trgu dela.

Varna in zaupanja vredna digitalna družba - kibernetska varnost in dezinformacije: EU bi morala zagotoviti učinkovito in hitro izvajanje veljavne zakonodaje ter imeti več pooblastil za krepitev kibernetske varnosti, da bi imeli varno, odporno in zaupanja vredno digitalno družbo. Med predlaganimi konkretnimi ukrepi so krepitev zmogljivosti Europola/Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, vzpostavitev skupnih evropskih zmogljivosti za kibernetsko obrambo pred obsežnimi napadi ter zagotavljanje odporne infrastrukture in alternativnih komunikacijskih kanalov v primeru izpadov. Kar zadeva dezinformacije, je poleg zakonodaje in smernic za spletne platforme in družbe v družbenih medijih ključna krepitev digitalne pismenosti in kritičnega razmišljanja za odpravo ranljivosti na področju dezinformacij in izvajanje ukrepov za preglednost. Potreben je človeški nadzor in nadzor nad postopki odločanja pri uporabi umetne inteligence in algoritmov.

Podatkovna suverenost: Namen predlogov je ljudem zagotoviti boljši nadzor nad lastnimi podatki, povečati ozaveščenost o obstoječih predpisih o varstvu podatkov v EU in jih bolje izvrševati. Splošno uredbo o varstvu podatkov je treba bolje izvajati, upoštevati jo morajo tudi podjetja, ki niso iz EU, ne sme pa ustvarjati dodatnih bremen za mala in srednja podjetja. Uporabniki potrebujejo jasne informacije o tem, kako se njihovi podatki uporabljajo in kdo jih uporablja. Zahteve za trajni izbris podatkov je treba obravnavati pravočasno. Če podjetja ne spoštujejo pravil o varstvu podatkov, jim je treba naložiti sankcije, sorazmerne z njihovim prometom. Državljanom je treba pomagati, če naletijo na težave z izvzetjem, medtem ko so potrebna pravila na ravni EU o odpravi vsiljivega ravnanja, preklicu dostopa do podatkov in kaznovanju goljufov.

Digitalne inovacije za trajnostno gospodarstvo: pristop, osredotočen na človeka: Ukrepi za krepitev gospodarstva in enotnega trga z digitalizacijo vključujejo uvedbo pristopa k delu, ki je osredotočen na človeka, tako da se zagotovi pravica do odklopa. Podjetja EU potrebujejo spodbude za socialno odzivnost in ohranjanje visokokakovostnih delovnih mest v Evropi. Kadar se umetna inteligenca uporablja na delovnem mestu, bi morala obstajati človeški nadzor, algoritmi pa bi morali biti pregledni. V celoti je treba izkoristiti potencial zaupanja vredne in odgovorne umetne inteligence ter tehnologije blokovne verige in storitev v oblaku. Potrebna je dodatna podpora za delo na daljavo z zanesljivim in hitrim internetom, digitalnim usposabljanjem in ergonomsko pisarniško opremo za dom. Mala in srednja ter zagonska podjetja potrebujejo pravičen dostop do financiranja in manj pravnih bremen za pomoč pri opravljanju čezmejnih dejavnosti. Podjetja potrebujejo dostop do varnih podatkov, hkrati pa je treba spodbujati digitalizacijo javnih storitev. Plenarna skupščina konference podpira tudi uvedbo skupne evropske digitalne identitete, spodbujanje odprtokodne programske opreme v izobraževanju in razvoj evropske aplikacije za informacije o potrošniških in prehranskih proizvodih.