Predlogov in Teme

Predlogov
• Zmanjšanje odvisnosti EU od tujih akterjev v strateških sektorjih gospodarstva
• Zmanjšanje energetske odvisnosti EU od tujih akterjev
• Določitev standardov za trgovinske in naložbene odnose v EU in zunaj nje
• Določitev standardov na področju okoljske politike v EU in zunaj nje
• Odločanje in kohezija v Uniji
• Preglednost EU in njenih odnosov z državljani
• EU kot močan akter miru in varnosti na svetovnem prizorišču
• EU kot močan akter pri vzpostavljanju vezi na svetovnem prizorišču

Zunanje zadeve, varnost in obramba: Na področju zunanje in varnostne politike je bilo v predlogih poudarjeno, da bi morala EU prenehati sprejemati odločitve s soglasjem in namesto tega preiti na odločanje s kvalificirano večino. To je v skladu z večkratnimi pozivi Evropskega parlamenta, ki prav tako želi, da bi se Evropa odzivala hitreje in odločneje.

EU mora biti sposobna nastopati enotno in delovati kot resnično globalni akter, krepitev vloge visokega predstavnika EU pa je bistvenega pomena. EU mora pri odnosih s tretjimi državami izkoristiti svojo skupni politični in gospodarski vpliv, da bi države, organizacije in posameznike spodbudila k spoštovanju svojih temeljnih načel.

Na področju obrambe in varnosti predlogi kažejo na spodbujanje dialoga in zagotavljanje miru z oboroženimi silami EU, ki se uporabljajo za samoobrambo in preprečevanje vojaških akcij. Sile bi se lahko napotile zunaj EU le v izjemnih okoliščinah in z mandatom OZN.

Mednarodna trgovina: Na področju trgovine predlogi predlagajo diverzifikacijo dobavnih verig kot sredstvo za krepitev avtonomije Evrope v ključnih sektorjih. Način za dosego tega cilja, ki ga je Evropski parlament izrazil v več resolucijah, so ambiciozna trgovinska pogajanja, za katere je bolje, da jih EU sklene kot celota in ne kot posamezne države.

Trenutno obstajajo številni trgovinski sporazumi s tako raznolikimi državami, kot so Čile, Mehika, Nova Zelandija, Avstralija in države Mercosurja. Parlament, ki je pristojen za nadzor pogajalskega procesa in sporazumov, ki iz njih izhajajo, pogosto poziva k čim bolj preglednemu vodenju teh pogajanj, kar je predlagala tudi delovna skupina. Skupina je poudarila, da bi tudi ratifikacija trgovinskih sporazumov bi morala potekati hitreje.

Plenarna skupščina konference vztraja: pravila za podjetja, ki konkurirajo na notranjem trgu, morajo biti enaka in pravična. Parlament se strinja: zakonodajni predlog o ustvarjanju poštene konkurence z bojem proti tujim subvencijam na notranjem trgu je trenutno v zakonodajnem postopku, drugi, ki bi odprl tuje trge javnih naročil za podjetja EU, pa se bliža koncu postopka.

Predlogi vzpostavljajo močno povezavo med zunanjo politiko, trgovino in evropskimi vrednotami ter temeljnimi evropskimi cilji, in sicer s krepitvijo etične in okoljske razsežnosti njenih trgovinskih in naložbenih odnosov. Njihov cilj je povezati mednarodno trgovino z ukrepi podnebne politike, zagotoviti, da se standardi dostojnega dela v celoti uporabljajo v globalnih vrednostnih verigah, da se spoštujejo standardi človekovih pravic in sindikalne pravice ter da se blago uvaža v EU ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja. Podobno kot Evropski parlament tudi plenarna skupščina konference predlaga izvrševanje poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih Unije. EU je trenutno v zakonodajnem postopku posodabljanja pravilnika o preferencialnem trgovinskem programu za države v razvoju: podobno kot predlaga Odbor Parlamenta za trgovino, si tudi delovna skupina prizadeva za strožje določbe o pogojenosti ter učinkovite postopke spremljanja in dialoga z državami, ki imajo koristi od tega enostranskega dogovora.

Plenarna skupščina predlaga, da mora na področju zunanje in obrambne politike ter trgovine prevladati multilateralizem, v skladu z glavnimi resolucijami Evropskega parlamenta o zunanji politiki in trgovini.